NOVOSTI ZVZD-1 = Promocija zdravja in obvladovanje psihosocialnih tveganj
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1; Ur. L. RS, št. 43/11), prinaša med drugimi tudi novosti na področju promocije zdravja in obvladovanja psihosocialnih tveganj na delovnem mestu.
Načrtovanje in izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu – kako?
Promocija zdravja na delovnem mestu so skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu.
- člen ZVZD-1 pravi, da morajo delodajalci načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, 32. člen pa poleg tega poudarja še, da morajo delodajalci za promocijo zagotoviti tudi potrebna sredstva in način spremljanja njenega izvajanja.
Preprečevanje psihosocialnih tveganj – po novem zakonska obveza
Spremembe zakona odražajo nova mednarodna in evropska dognanja o tem, kako različna psihosocialna tveganja na delovnem mestu vplivajo na posameznikovo slabšo učinkovitost pri delu pa tudi na njegovo slabše fizično in duševno zdravje.
- člen ZVZD-1 tako na primer delodajalcem nalaga, da morajo sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.
Promocija zdravja na delovnem mestu
Delovno okolje vpliva na zdravje zaposlenih in je eno pomembnejših življenjskih okolij, saj v njem preživimo tretjino svojega življenja. Delovno okolje lahko povzroča in ohranja bolezen, lahko pa ohranja in spodbuja zdravje.
Promocija zdravja na delovnem mestu je opredeljena kot skupen trud delodajalcev, delavcev, zdravstvenih služb in družbe za izboljšanje zdravja, psihofizičnega dobrega počutja in kvalitete življenja v delovnih okoljih. Je sodobna strategija, usmerjena ne le v zmanjševanje bolezni, povezanih z delom, nezgod, poškodb, poklicnih bolezni in stresa; ampak v izboljšanje determinant zdravja in s tem v večanje potencialov, ki promovirajo zdravje in blaginjo delavcev.
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (OSHA, Facts 93) navaja naslednje primere ukrepov za promocijo zdravja na delovnem mestu:
Organizacijski ukrepi:
- omogočanje gibljivega delovnega časa in prilagodljivih delovnih mest,
- omogočanje delavcem, da sodelujejo pri izboljšavah organizacije dela in delovnega okolja,
- zagotavljanje priložnosti za vseživljenjsko učenje delavcev.
Okoljski ukrepi:
- zagotavljanje skupnih družabnih prostorov,
- popolna prepoved kajenja,
- zagotavljanje spodbudnega psihosocialnega delovnega okolja.
Individualni ukrepi:
- ponujanje in financiranje športnih tečajev in dogodkov,
- spodbujanje zdravega prehranjevanja,
- ponujanje programov opuščanja kajenja in
- podpiranje duševnega dobrega počutja, na primer z zagotavljanjem zunanje anonimne psihosocialne pomoči, svetovanja in usposabljanja za obvladovanje stresa.
Stres
Skoraj vsak četrti delavec trpi zaradi stresa, in študije kažejo, da je z njim povezanih od 50% do 60% vseh izgubljenih delovnih dni.
Stres, povezan z delom, je eden od največjih izzivov glede varnosti in zdravja, s katerimi se srečujemo v Evropi.
Stres na delovnem mestu lahko prizadene kogar koli na kateri koli ravni. Pojavi se lahko v vsakem sektorju in v organizacijah vseh velikosti. Vpliva na zdravje in varnost posameznikov, pa tudi na zdravje organizacij in nacionalnih gospodarstev.
Zaradi stresa lahko ljudje zbolijo ter občutijo neprijetnosti na delovnem mestu in doma. Stres lahko ogrozi tudi varnost na delovnem mestu in prispeva k drugim z delom povezanim zdravstvenim težavam, kot so kostno-mišična obolenja. Pomembno vpliva tudi na končni rezultat organizacije.
Zmanjševanje stresa, povezanega z delom, in psihosocialnih tveganj je ne le moralna, ampak tudi pravna nujnost.
Nasilje, povezano z delom
Fizično nasilje je ena od najresnejših nevarnosti pri delu. Zajema žalitve, grožnje ali psihološko nasilje.
Nasilje lahko izvajajo ljudje znotraj organizacije ali zunaj nje. Določenih nasilnih dejanj morda ni mogoče predvideti, lahko pa predvidimo možne okoliščine, v katerih lahko izbruhne nasilje. Dejavniki tveganja so delo z ljudmi, ravnanje z denarjem in delo v osami.
Posledice nasilnih dogodkov, med katerimi so poškodbe, posttravmatska motnja, odsotnost z dela zaradi zdravstvenih težav in slabo opravljanje dela, so lahko zelo resne za posameznike in organizacije.
Pristopi, ki temeljijo predvsem na preprečevanju nasilja, so bolj trajnostno naravnani kot posamezni ukrepi na ravni posameznika, sprejeti po tem, ko se je dogodek zgodil. Učinkoviti ukrepi so lahko zagotavljanje ustrezne razsvetljave in sistemov videonadzora, spreminjanje organizacije in zasnove dela, da se prepreči delo v osami, ter zagotavljanje usposabljanja za obvladovanje težavnih položajev s strankami in prepoznavanje opozorilnih znakov.
Pomembno je tudi, da v organizaciji obstajajo postopki, skladno s katerimi je treba ravnati, če se zgodi nasilni dogodek, in s katerimi se žrtvi zagotovi psihološka podpora.
